Vizitka
Naziv:   Zavod Rdeči apolon
Sedež: Budanje 1j
    5271 Vipava
Telefon:
    0599-21025
    040-560955
Iščete zaposlitev?
Če bi radi sodelovali z nami, nam pošljite kratek življenjepis in napišite, v kakšni vlogi se vidite v naši organizaciji.

Mogoče imate zanimivo projektno idejo, pa ne veste kako jo uresničiti? Pišite nam in pomagali vam bomo!

Pošlji sporočilo

Rdeči apolon (Parnassius apollo L.)

Rdeči apolon, foto: B. Zakšek

Rdeči ali gorski apolon (Parnassius apollo L.) je ena najlepših vrst metuljev v Evropi in slavni švedski biolog Linne ga je pred več kot 250 leti poimenoval po starogrškem bogu svetlobe, umetnosti in lepote Apolonu. Prepoznamo ga po rdeče-črno obrobljenih očesastih lisah na zadnjih krilih in kdo ve, če se ni oče slovenske planinske markacije Alojz Knafelc zgledoval prav po njem?
 

Kje živi?

Apolon je razširjen po gorskem svetu skoraj vse Evrope in večjega dela Azije. Živi na gorskih tratah in planinah, zelo rad pa ima tudi strma osončena pobočja. Pri nas ga najdemo med 1000 in 2000 metri nadmorske višine na posameznih mestih v Julijskih Alpah ter na južnem robu Trnovskega gozda. Zaradi izolacije posameznih populacij po zadnji ledeni dobi se je razvilo veliko podvrst in ena izmed njih je tudi trnovski gorski apolon (Parnassius apollo leimdorfferi), ki jo obsežno gozdnato območje ločuje od njenih sorodnikov v Alpah.

Od jajčeca do metulja

Naj bo to trnovski ali kateri drugi apolon, vsak vas bo navdušil s svojo lepoto. Junija in julija jih lahko opazujete, kako se spreletavajo med cvetjem in iščejo sladki nektar. Najraje se ustavijo na raznih osatih, glavincih in grabljiščih. Samičke do konca poletja odložijo jajčeca v bližino bele homuljice, ki je najbolj pogosta hranilna rastlina apolonovih gosenic pri nas. Te v jajčecih počakajo do pomladi, potem pa pridejo na plan in se napotijo do najbližje hranilne rastline ter jo začnejo grizljati. Po nekaj tednih, ko merijo v dolžino že približno 6 centimetrov, se spustijo na tla in se pod kamnom ali v skalni razpoki zabubijo. Razvoj gosenic in preobrazba sta v veliki meri odvisna od količine hrane, ki je na voljo, ter vremenskih razmer.

Varstvo apolona nekoč...

Zaradi svoje lepote in velike raznolikosti je gorski apolon vrsta, ki jo je želel imeti v svoji zbirki vsak zbiralec metuljev. Lov je bil nekoč zelo masoven in zato ne preseneča, da je to ena prvih zavarovanih živalskih vrst pri nas. V Spomenici Odseka za varstvo prirode in prirodnih znamenitosti pri Muzejskem društvu za Slovenijo so leta 1920 zapisali: »... Istotako naj se ščiti metulj apolon (Parnassius apollo L.), ki je v Kamniških planinah, kjer je letal še pred 6 leti v obilnem številu, popolnoma zatrt. Redek je postal tudi že v Karavankah, v Triglavskem pogorju in na Kumu. Lovili so ga domačini in tujci. Nekateri manj izobraženi entomologi, ki so imeli žal več smisla za kupčijo kakor za pravo znanstveno delo, so izvažali leto za letom velke množine tega metulja, ki je pravi kras naših planin.«

... in danes

Apolon je danes zavarovan v večini Evropskih držav, lov nanj je prepovedan, varovati pa moramo tudi njegovo življenjsko okolje, saj zaradi zaraščanja izginja homuljica in druge hranilne rastline. V tujini se proti zaraščanju uspešno borijo s pašo tako, da imajo v čredi poleg ovc tudi koze. Pri tem pazijo, da ne pasejo v obdobju, ko se gosenice hranijo s homuljico, saj bi jih živina lahko poteptala. Paša je omejena tudi junija in julija, da je metuljem na voljo dovolj cvetočih rastlin na katerih se hranijo. Pri nas teh ukrepov še ne izvajamo načrtno, žal pa so lokalne podvrste (oziroma rase) še vedno zelo zanimive za zbiralce. Apolone lovijo tako domači kot tudi tuji zbiralci in poleg zaraščanja so prav ti glavni razlog za vedno redkejše trnovske apolone. Ko se boste v poletnih dneh sprehajali po prisojnih pobočjih Trnovskega gozda, bodite pozorni nanje in ne dovolite jim krasti okrasa naših planin.